Soba miru

Bog je za nas postal otrok!

V Muzej jaslic Brezje vstopimo skozi instalacijo 70 golobov miru. Skozi njihovo simboliko vstopamo v skrivnost božične noči ter angelskega petja: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« (Lk 2,14)
 
70 klekljanih golobov miru
Ob jubileju, 70-letnici konca druge svetovne vojne, je 70 klekljaric iz 70. slovenskih mest je sklekljalo 70 tridimenzionalnih golobov. Vsaka klekljarica je za izdelavo petih čipk porabila približno 25 ur dela. Klekljani golobi so krhki, sešiti iz nežnih čipk, vendar pa trdni in močni v sporočilu, ki ga nosijo: pravega, trajnega miru ni brez resnice, pravičnosti, svobode in ljubezni. Za mir je treba tvegati, zanj si moramo vedno znova prizadevati.

Ideja o klekljanih golobih miru se je porodila med pogovorom v avtomobilu, 24. septembra 2014, ko so se, Tanja Oblak, Jože Dežman in p. Robert Bahčič, vračali iz Rima, kjer so papežu Frančišku podarili mašni plašč ter oltarni prt za njegovo kapelo v domu svete Marte. Pogovarjali so se, kako obeležiti 70. letnico konca druge svetovne vojne. Tako so prišli na idejo o 70 klekljanih golobih miru. V dobrih štirih mesecih je bil projekt dokončan in 11. februarja 2015 je golobe miru, pri Mariji Pomagaj, blagoslovil tedanji stiški opat Janez Novak.
Tanja Oblak je takrat zapisala: »Naj nam Marija pomaga, da bomo Slovenci znali skupaj zajokati ob spominu na vojno in povojno obdobje, saj solze očistijo srca, medtem ko jih jeza in sovraštvo dodatno mažeta in bremenita. Naj nam Božja Mati pomaga, da bomo ponovno vzpostavili iskren, enakopraven dialog in zaživeli kot srečna družina, v miru, spravi, sožitju in ljubezni.«

Po tem, ko so golobi miru prepotovali in bili na ogled po celotni Sloveniji so svoje mesto dobili ob vhodu v Muzej jaslic Brezje.
 
Jaslice iz samostana dominikank Velesovo (sredina 18. stoletja)
Omaričnim jaslicam velesovskih dominikank pripisujejo največjo vrednost v primerjavi z ostalimi omaričnimi jaslicami v Sloveniji. Izdelane v sredini 18. stoletja so ene najstarejših tovrstnih jaslic. Figure so izdelane iz voska, oblečene v slovesna, bogata oblačila. Za sorazmerno zgodnjo dobo nastanka jaslic je značilna toga, neživljenjska drža figur. O avtentičnosti jaslic priča pismo, ki tvori zadnjo, hrbtno stran jaslic. Pismo je v stari nemški gotici napisala dominikanka iz samostana Velesovo. Jaslice so bile osebne jaslice ene od dominikank, za cerkvene jaslice so nune uporabljale večje jaslice.
 
Jaslične pole Alekse Ivanc Olivieri (1946)  
Pred pol stoletja je slikarka Aleksa Ivanc naslikala izvirne jaslične figure, ki se naslanjajo na bogato izročilo slovenskih gotskih fresk.Gotske freske, ki krasijo stene in oboke svetišč, so s posebno simbolno govorico skozi stoletja spremljale življenje vernikov ter vplivale na oblikovanje predstav in na doživljanje presežnega.

Oblikovanje jaslic po gotskih freskah je predlagal umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc. Prve jaslične pole je Aleksa Ivanc izdelala leta 1944, med vojno, in so do zdaj izgubljene. Jaslice, ki jih predstavljamo v Muzeju jaslic Brezje, je slikarka naslikala leta 1946, po naročilu lista Oznanilo in shranjene v Nadškofijski knjižnici.

Na osemnajstih podobah (48 x 33 cm) je upodobila vse figure, ki nastopajo v jaslicah. Prostor, ki jih obdaja, je okrašen z vinjetami in ornamenti. Na eni poli (36 x 63 cm) je slikarka predstavila zamisel za postavitev jaslic. Slikala je v mešani tehniki tempere, gvaša, akvarela in barvnih svinčnikov.

Aleksa Ivanc je v jaslicah zajela dve stoletji razvoja gotskih fresk. S slogovno poenostavitvijo likov, zlasti v gubah oblačil in barvah, je ustvarila skladno kompozicijo. Ker je bilo težko najti podobe samih pastirjev in darovalcev, je slikarka uporabila figure, ki prvotno ne sodijo v krog rojstva.

Glavne motive je povzela po umetninah pozne gotike. Angeli, ki so na zvezdastem oboku prezbiterija podružnične cerkve Sv. Urha nad Škofjo Loko, so se na krilih slikarkinega navdiha spremenili v zbor betlehemskih angelov; nad njimi je zvezda in v zvezdi Dete s križem. V jaslicah nastopa cesarjev šel iz prizora legende o sv. Urhu. Po freski iz podružnične cerkve Sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom (1504) je naslikala sprevod Svetih treh kraljev. Strežnici iz cikla o Marijinem življenju je spremenila v častilki Jezusa, angel oznanjenja pa v jaslicah prebuja pastirje; sv. Joahim sedi med ovčicami in pastirji. Sveta družina je upodobljena po slikarju Bolfgangu iz Crngroba (1453). Prijazni sv. Jožef kuha močnik, ta mu prekipeva, ko se za hip ozre po angelih, bedečih nad Detetom. Trije mladeniči, ki jih sv. Miklavž reši pred mučitelji na freski z Visokega nad Kureščkom in kraljična, ki jo reši sv. Jurij, častijo Dete. Prepoznamo tudi klečečega angela iz Crngroba (XIV. st.). Speči apostoli, upodobljeni v freski Getsemanskega vrta na pročelju pod lopo v Crngrobu so se spremenili v speče betlehemske pastirje. Tudi dva apostola s freske o Marijini smrti, delo Janeza Ljubljanskega v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Muljavi (1460), sta zdaj pastirja. Vidimo celo lokostrelca iz podružnične cerkve sv. Lenarta na Krtini pri Dobu. Klečeči pastirček z jagnjetom je Abel s slavoloka cerkve na Visokem …