Pasijonske jaslice
Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.
Nekdaj je bila v Cerkvi navada, da so ob razglašenju objavili datum velike noči, tako je bilo nakazano, kako sta oba praznika med seboj tesno povezana. Ob lesu jaslic se dviga les križa; Gospod je bil rojen, da plača odškodnino za upor ljudi ter zadosti za žalitve storjene Bogu. Vsa skrivnost odrešenja je v tem, da je Božja ljubezen tako velika, da se posluži celo križa – da gre skozi križ – da vzame nase križ in da na njem slavi zmagoslavje.
Pasijonske ali postne jaslice, nam žele prikazati trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa od velikega četrtka, preko smrtnega boja v vrtu Getsemani, Judovega izdajalskega poljuba, zasliševanja in zasmehovanja pred velikim zborom, obsodbe pred Poncijem Pilatom, bičanja, kronanja s trnjem, križevega pota, Simeonove in Veronikine pomoči, srečanja z žalostno Materjo Božjo in jeruzalemskimi ženami, do križanja, pogovora z desnim razbojnikom, izročitve Marije Božje matere učencu Janezu in njegovega sprejetja Marije na svoj dom, smrti, snemanja s križa in pokopa.
Ana Češarek in Walter Govekar sta avtorja, ki sta v Muzeju jaslic Brezje predstavljena z več eksponati, med drugim tudi s pasijonskimi jaslicami.
Pasijonske jaslice Walterja Govekarja prikazujejo Jezusov smrtni boj v vrtu Getsemani na veliki četrtek. Vidimo angela, ki tolaži Gospoda. Ob strani pa opazimo smrt Juda Iškarijota, ki si je sodil sam. Malo naprej je četa vojakov, ki Jezusa vodijo preko Cedrona do Kajfove palače. Opazimo prizor zasliševanja in Petrove zatajitve, nato pa sodbe pred Poncijem Pilatom, bičanje, pot na Kalvarijo in križanje, Jezusov grob in vstajenje.
Sami lahko zaključimo: »Bolj nas ni mogel ljubiti!«
Ana Češarek je umetnica, ki ustvarja iz žgane gline. Takšne so tudi njene postne ali pasijonske jaslice ter drugi prizori iz evangeljskih poročil: trpljenje - Ecce homo – Glejte človek, vstajenje, binkošti. Oblikovala je tudi dva križeva pota, za Olimje in Srednjo vas pri Bohinju.
Jaslične pole
Z izumom barvnega tiska so se pri nas pojavile papirnate jaslične pole, izdelane po tujih, nemških in čeških predlogah, na katerih je avtor upodobil hlevček s sv. Družino, angela z napisom: »Slava Bogu – Mir ljudem!«, pastirje, vola in osla, ovce, s tremi kamelami ter svete tri kralje. Na posebni poli je umetnik navadno upodobil tudi mesto Betlehem. Posebej najdemo naslikano tudi zvezdo repatico. Pole so bile navadno zelo živo pobarvane, nekatere tudi brez barvnih odtenkov, da jih je družina lahko po svoje obarvala. Tudi pole s celotno jaslično opremo so znane že precej zgodaj.
Tudi pole s celotno jaslično opremo so znane že precej zgodaj. Ohranile so se štiri plošče za odtiskovanje jasličnih figur, na njih pa je spodaj ohranjen napis: Ant. Weimann in Laibach. Verjetno je Anton Weimann tisti, ki je v drugi polovici XVIII. stoletja živel in delal v Ljubljani.
Ob koncu XIX. stoletja se pojavijo na našem trgu tudi uvožene pole iz Prage in z Dunaja, kjer je že okoli leta 1780 začel tiskati jaslične pole. Leta 1856 je bil v Novicah objavljen oglas ljubljanskega trgovca Giontinija, ki je imel na zalogi lepe jaslične figure. Ker je bil oglas v nemščini, so bile jaslice namenjene mestnim družinam. Žal se iz tega obdobja jaslične pole niso ohranile.
Po prvi svetovni vojni so bile na našem trgu papirnate jaslične pole iz Nemčije - Verlag A. Huber, München. Od leta 1921 je skrbel za podeželje trgovec s papirjem in šolskimi potrebščinami v Ljubljani Josip Uran.
Med papirnatimi jaslicami, ki jih najdemo v Muzeju jaslic Brezje, so še posebej zanimive t.i.
Družinske jaslice, iz obdobja pred letom 1900. Muzeju sta jih poklonila zakonca Ferlič iz Ljubljane in so bile del njihove družinske zapuščine. Generacije so te jaslice običajno postavljale na omarico ob bolniški postelji, z željo po čim hitrejšem okrevanju bolnika.
