Jaslice Leopolda Layerja

Prve kulisne jaslice, ki jih je občudoval tudi Prešeren.

Dokazano prve kulisne jaslice srečamo na slovenskih tleh šele v začetku XIX. stoletja. Leopold Layer (1752-1828) jih je kot kranjski rojak naslikal in izžagal za domačo župnijsko cerkev v Kranju. Kdaj se je to zgodilo ni znano, vsekakor pred letom 1828. Ker je to tudi leto slikarjeve smrti bi jaslice lahko bile njegovo zadnje delo.

Dolga desetletja so Layerjeve jaslice postavljali na oltar v stranski kapeli. »Kranjski otroci«, piše predoški župnik Ignacij Zupanc, rojen v Kranju leta 1864, »smo jih zopet in zopet prihajali ogledovat, in marsikatere pol ure smo stali v mrazu pred njimi, saj so nam bile tako ljube.«
Layerjeve jaslice so odrskega tipa, dolge dober meter, visoke nekaj manj. Spredaj je polica, ki zakriva rob iz obtesanih in sestavljenih desk, modro pobarvane kupole, ki je predstavljala nebo v načinu gledališčnega odra. Pod njo je postavljena pokrajina s hlevčkom in velikim številom figur, visokih okoli 15 cm. Vsaka figurica ima prilepljen podstavek, tako da se figurice lahko prosto postavljajo na prizorišču. Pozornost vzbuja bleščeče svetli ton jasli s povitim detetom, ki na način izstopa iz temneje poslikanega ambienta. Posamezni pastirci so poslikani v klasicistični maniri, nekateri prav živahno.

Konec XIX. stoletja so se Kranjčani naveličali Layerjevih jaslic in dekan Anton Mežnarec (1833-1900) je naročil nove figure na Tirolskem. Layerjeve jaslice so se morale umakniti v shrambo župnišča. Dekan Anton Koblar, ki je nastopil službo župnika v Kranju leta 1900, je tu našel že nove jaslice, očitno starih Layerjevih ni cenil.

Ignacij Zupanc, ki je te jaslice dobro poznal in so mu bile zelo ljube, je v času kaplanovanja v Predosljah, v letih 1892-1903, naprosil kranjskega dekana, naj mu prepusti jaslice, ki so odstranjene in že razpadajo. Kranjski dekan jih je rad odstopil, da bi prišle zopet na dostojno mesto v cerkev. Tako so prišle Layerjeve jaslice iz Kranja v Predoslje, kjer so jih postavljali nad 30 let. Po sto letih so začele razpadati.

Ignacij Zupanc, predaški župnik, se je odločil v letu svoje zlate maše napraviti nove kulisne jaslice, večje od Layerjevih. Osnutek je izdelal sam, a kot posnetek Layerjevih in z dodatki v njihovem duhu in slogu. Delo je leta 1937 opravil kranjski slikar Matija Bradaška mlajši (1889-1962).

Kaj se je zgodilo s starimi Layerjevimi jaslicami? Slikarju Bradaški je Zupanec naročil, da jih skrbno osnaži ter po potrebi obnovi prav v Layerjevem duhu, z namenom, da jih izroči škofijskemu muzeju in jih tako reši pred propadom. Obnovljene pa so ostale v cerkvi sv. Siksta v Predosljah.

Spomladi 2018 je Layerjeve jaslice Muzeju jaslic Brezje predal župnik iz Predoselj, g. Janez Jenko. Jaslice so še kompletne,torej kulisa in 46 premakljivih figuric. Jaslice je restavriral g. Rok Valjavec, skupaj s svojo ekipo restavratorjev.