Azija, Afrika, Sredozemlje, Vzhodna Evropa

Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt!

Sredozemlje
(Francija, Italija, Malta, Portugalska, Sveta dežela Španija,)
Že v začetku 17. stoletja so postavljali jaslice v zasebnih hišah po Rimu. Ta običaj se je tako razširil, da je zavzel bogate oblike. Popotniki v 18. stoletju ne morejo prehvaliti naravnega okolja, ki so ga jaslice predstavljale ob bogastvu tipov in prizorov v njih. Jasličarji so se ravnali po evangeljski pripovedi, da se je takrat v Betlehemu gnetla množica ljudi. Posebnost teh jaslic je bila v tem, da je bila vsaka glavica figure umetnina zase, obleke so bile okrašene z bogatim nakitom, jaslični hrib so poživljale miniaturne arhitekture. Na to smer je odločno vplival mladi kralj, Burbonec Karel III., ki je leta 1734 nastopil vlado v Neaplju.

Sveta dežela
Biserna matica je dragoceni material, ki se uporablja za različne izdelke. Skozi vso zgodovino so ga uporabljali tako v umetnosti kot tudi v arhitekturi. Kako nastane biserna matica ni znano, njen namen znotraj školjke je, da obvaruje školjkino sredico.
Biserna matica je zahtevna za obdelavo, saj je izredno krhka. Izdelava spominkov in drugih verskih izdelkov iz oljke in biserne matice je v Sveti deželi poznana že od 14. stoletja dalje. Velik razmah je izdelovanje spominkov doseglo z ustanovitvijo kustodije za Sveto deželo. Vsak romar, ki je odšel v Sveto deželo, je s seboj domov želel prinesti spominek. Tako so nastali številni izdelki, ki so spominjali na romanje: medaljoni, križi, prstani, izdelki iz stekla, gline, oljke in biserne matice.
Izdelovalci iz Betlehema so delali tudi številne druge predmete iz oljke in biserne matice, namenjene romarjem ali v posebnih primerih tudi po naročilu: procesijski križi, križi okrašeni s prizori iz Jezusovega življenja, okvirji, rožni venci, slike, makete votline Rojstva, Kalvarije, cerkve Device Marije in Svetega Groba. Tradicija izdelave izdelkov iz biserne matice in oljke se je ohranila predvsem po zaslugi delovanja kustodije, saj so frančiškani spodbujali kristjane, živeče v Betlehemu, da se s tem preživljajo.
Tudi v 21. stoletju nadaljujejo z izdelavo posebnih izdelkov visoke kvalitete, kot so tudi jaslice iz biserne matice, ki jih hrani Muzej jaslic Brezje.

Egipčanske jaslice
Kipar: Mohamed  ALAM
Avtor pokrajine: Jože Toenig
Pred nami so prave egipčanske jaslice, ki jih je v letih 1982-1984 izdelal kipar Mohamed Alam. Prizor je postavljen v puščavo ob Nilu v Dolini faraonov, kjer domujeta pesek in živa skala.
Arh. Milan Zdravko Kovač je v Egiptu delal pri zaščiti kulturnih spomenikov in kot renovator muzeja v Kairu leta 1963 ter od 1979 pa do 1986. Tam je spoznal kiparja Mohameda Alama, ki je iniciator teh figur iz prizorov resničnega življenja na egipčanskem podeželju. Figure so bile izdelane v letih 1982 do1984. Avtor teh figuric je upodobil sedanje življenje ob Nilu, ob spoznanju, da se navade, običaji in način oblačenja v tisočletju niso spremenili.

Azija
(Indonezija, Kazahstan, Južna Koreja, Rusija, Turčija, Vietnam)
Azijske dežele si bile že na začetku, ko je jezuitski red predstavil jaslice, zelo navdušene. Leta 1595 so jezuitje postavili jaslice na Japonskem in uvajali božične igre. Leta 1596 se je zgodilo isto na otoku Salsette, v nekem jezuitskem kolegiju. Leta 1597 so v koloniji Goa jaslicam dodali še ekloge, to je idilične pesmi o pastirskem življenju v perzijskem in deloma v hindu jeziku. Leta 1599 so v pokrajini Lahore v Indiji javno predstavili jaslice. Od leta 1662 do 1672 je p. Diego San Vittores v Agani na Marianskih otokih postavil velike jaslice, h katerim je prihajalo do 5000 ljudi. Vpliv jaslic se je širil na Kitajsko, Tajvan in na Filipine.

Afrika
(Benin, Burundi, Egipt, Gana, Južna Afrika, Kenija, Madagaskar, Malavi, Ruanda, Senegal, Slonokoščena obala, Srednjeafriška republika, Uganda, Zambija)
Afriški kulturni zemljevid doživlja globoke spremembe. Afrika barv in še posebej zvokov, zahteva od nas, da jo obiščemo in ji prisluhnemo s pozornostjo in ljubeznijo. Izdelki pričujejo o visoki duhovnosti temnopoltih ljudstev, njihovem jasnem sporočilu miru.
Afriški kontinent preseneča, ko se spreminja v jasličarsko deželo. Povsod so vodilni umetniki - jasličarji jemali običajni material iz okolja in upodobitve približali evangeljskim resnicam. Večinoma rezbarijo iz temnega lesa in materialov, ki so jim na voljo: orehovina, temna ebenovina in listov bananovca.

 
Vzhodna Evropa
(Češka, Hrvaška, Poljska, Slovaška, Ukrajina, Vojvodina)
Jezuitje so prinesli jaslice kot novost v vsako cerkveno pokrajino, kjer so prevzeli dušno pastirsko skrb za prebivalstvo. Povsod so bile zelo pomembne deželne in krajevne posebnosti. Na Češkem so jezuitje našli za jaslice zelo ugodna tla, saj so praške jezuitske jaslice prve znane cerkvene jaslice v Srednji Evropi, postavljene so bile leta 1562. Zunanji razvoj jaslic je nosil pečat jezuitskega pastirovanja: nazornost, ljudskost, razgibanost in privlačnost.