Osrednja Evropa,  Latinska Amerika

Ko pošlješ svoj dih, prenoviš obličje zemlje.

Osrednja Evropa
(Avstrija, Nemčija, Švica)
Med širokimi ljudskimi plastmi je našlo postavljanje jaslic največ odziva v alpskem svetu z bogato oblikovano pokrajino. Klasični deželi jasličarstva sta postali Tirolska v Avstriji in Bavarska v Nemčiji. Najbolj cvetoča je bila Grödenska dolina (Grödnertal, Val Gardena) na Južnem Tirolskem. Grödnerski rezbarji so sloveli kot umetniki in kot dobri trgovci. Njihove figure so tekmovale tudi s češkimi. Poleg Grödna so se uveljavili rezbarji ljubitelji jaslic v Oberammergau in Berchtesgardnu. Širili so se tudi kipci iz žgane gline, ki so jih delali na Bavarskem, na Salzburškem in Spodnjem Avstrijskem. V 18. stoletju je postal Augsburg središče izdelovanja oblečenih jasličnih figur z voščenimi glavami. Okoli leta 1800 se pojavijo prve papirnate jaslične figure – na papirnate pole odtisnjeni lesorezi, ki so bili poslikani še na roko.

Latinska Amerika
(Argentina, Bolivija, Brazilija, Dominikanska republika, Ekvador, El Salvador, Gvatemala, Jamajka, Kolumbija, Kostarika, Mehika, Nikaragva, Peru, Venezuela)
Prve dokazane jezuitske jaslice so bile postavljene leta 1560 v jezuitskem kolegiju v Coimbri na Portugalskem. To pobožno navado so jezuitski patri raznesli na vse strani, kamor jih je vodila misijonska pot. Iz istega stoletja so ohranjena podobna poročila tudi že iz oddaljenih misijonskih območij, kot so Severna in Južna Amerika. Jaslice so vzbujale veliko občudovanje domačinov, krščenih in nekrščenih. Povsod so se tako razširile, da je redovni general ClaudioAquaviva moral leta 1592 svetovati zmernost, čeprav je uporabo jaslic izrecno dovolil. Italijanski jezuit Giuseppe Antonio Patrignanio je leta 1713 jaslice označil kot eno izmed sredstev v pomoč našemu bore razumu, da časti in spoštuje tiste Božje stvari, ki presegajo naša čutila!