Bavarske jaslične figure

Trikraljevska kolednica.

Lesene jaslice delavnice Klucker Oberammergau, Bavarska (Nemčija)
Tradicija izdelovanja jasličnih figur je na Bavarskem močno prisotna, še posebej v gorskih vasicah, kot je tudi Oberammergau, vas najbolj poznana po pasijonskih igrah.
Lesene figure, visoke kar 80 cm, so delo umetnikov družine Klucker, ki že več generacij goji tradicijo izdelovanja lesenih jaslic. Oživitev dolgo pozabljene tradicije izdelovanja jasličnih figur je zasluga prizadevanj Hansa in Regine Klucker, ki sta leta 1974 za oblečene jaslice prejela zlato priznanje dežele Bavarske. Njihove figure so unikatne predvsem zaradi kombinacije različnih materialov: glava, roke in nove so izrezljane iz lesa, povezane z žico, ki omogoča gibljivost figur. Na koncu figuram dodajo še obleko, ki je natančno ročno delo.
Leta 1989 sta delavnico izdelovanja figur prevzela hči Juliane Klucker in Michael Pfaffenzeller. Figure izdeluje Michael, obleke pa njegova žena Juliane Pfaffenzeller. Izrazi na obrazih tako svete družine kot tudi ostalih figur odražajo neverjetno milino, ustvarjeno s pomočjo skrbnih in natančnih potez mojstrov.
 
V jaslice delavnice Klucker smo poleg svete družine, svetih treh kraljev, angela in pastirja umestili tudi trikraljevsko kolednico, tri otroke, ki ob božičnem času hodijo po vasi in po hišah nosijo blagoslov. Na pobudo Cerkve je trikraljevsko koledovanje pri nas v Sloveniji doživelo pravi preporod. Omogočila ga je nova naloga koledovanja, ki mu je dala novejši smisel, pomoč misijonom. Tej lepi tradiciji je potrebno nameniti posebno pozornost, da jo ohranimo tudi za prihodnje rodove.
 
 
Božična in trikraljevska kolednica
Evropski Vzhod je sprejel za obredne obhode v božičnem času rimsko koledarsko ime Kalendae, kar je sprva pomenilo začetek meseca, pozneje prešlo tudi na obhode. »Koledi«, »kolednikom« so dale ime rimske »KalendaeJanuariae«, obhodi ob našem novem letu, poganska navada, ki ji je krščanstvo dalo novo vsebino.

Obredni obhodi so imeli v starosvetnem redu pomembno vlogo; prinašali so k hiši blagoslov za letino, zdravje in srečo ljudem in živini. Svoj posebni pomen so imeli koledniki zato v kmečkem okolju, hodili so tudi po trških in mestnih naseljih.
Koledniki so za svoje »oznanilo« Mesijevega rojstva in za svoja voščila k praznikom prejemali darove. To je bila ne samo starodavna šega, ampak v izročilu potrjena pravica. Darovi so bili namenjeni njim samim, njihovi lastni porabi. V revnih pokrajinah je takšno zbiranje darov dostikrat omogočalo vzdrževanje celih družin. Ob tem se je prvotni smisel koledovanja seveda docela umaknil socialnim in gospodarskim potrebam.V Sloveniji je bil običaj pogost vse do druge svetovne vojne, ko je začel v mestih počasi izumirati. V mnogih vaseh zdaj koledujejo samo še otroci.

Koledovanje je na različne načine prisotno v številnih evropskih deželah, zato je prav, da mu tudi v Muzeju jaslic Brezje namenimo pozornost.

Trikraljevska kolednica
 
Tu so prišli kralji trije                       
kralji trije                                          
Gašper, Milhar, Boltižar,                  
Gašper, Milhar, Boltižar.                  
 
Vam darujejo Jezusa,
oj Jezusa
tega kralja nebeškega,
tega kralja nebeškega.
 
Ki stvaril je nebo n zemljo,
nebo n zemljo,
človek je dal dušo n telo,
človek je dal dušo n telo.