Oktober, mesec rožnega venca in spomina na svetega Frančiška

Oktober je v Cerkvi posebej zaznamovan s pobožnostjo rožnega venca. Ta pobožnost izvira iz stare meniške molitve psalmov. S časom se je iz njihove molitve razvil rožni venec, sestavljen iz 150 zdravamarij, ki se skladajo s številom psalmov v Svetem pismu, in 30 očenašev. Rožni venec se deli v tri dele: veseli, žalostni in častitljivi del. Zaradi svoje preprostosti je molitev kmalu postala razširjena ljudska pobožnost, radi so jo molili mnogi svetniki, k molitvi pa so vabili mnogi cerkveni učitelji. Sveti Dominik in dominikanci so pomembno pripomogli k razširitvi rožnega venca. Papež Janez Pavel II. je ob prelomi tisočletja o rožnem vencu zapisal: »V svoji preprostosti in globini ostaja rožni venec tudi v pravkar začetem tretjem tisočletju zelo pomembna molitev, določena, da obrodi sadove svetosti. Ta molitev se dobro uvršča v duhovno pot krščanstva, ki po dva tisoč letih ni izgubilo ničesar od svoje prvotne svežine in ki ga Božji Duh spodbuja, naj »odrine na globoko, da bi svetu znova in znova oznanjalo Kristusa, še več, da bi vpijoč »razglašalo« Kristusa kot Gospoda in Odrešenika, kot »pot, resnico in življenje« (Jn 14,6), kot »cilj človeške zgodovine, točko, v katero se stekajo vsa hrepenenja zgodovine in civilizacije«. Papež Leon XII. je razglasil oktober za mesec rožnega venca.« (CD 98, 1)
7. oktobra 1571 je prišlo do velike pomorske bitke pri Lapantu, v kateri so se spopadli Sveta liga (združene vojske beneške republike, Habsburške sile iz Španije, papeške vojske, vojaki iz Genove ter Savojske republike, malteški vitezi in zasebne galeje) ter vojska Otomanskega cesarstva. Po Evropi so tedaj molili rožni venec, da bi evropske sile uspele zadržati otomanski napad. Papež Pij V. je po zmagi evropske vojske pripisal uspeh Marijinemu varstvu in leto kasneje, v spomin na te dogodke, zapovedal obhajanje praznika Marije Zmagovalke. Njegov naslednik Gregor XIII. je praznik preimenoval v praznik naše ljube Gospe rožnega venca. Klemen XII. je določil, naj se praznik obhaja na prvo nedeljo v oktobru, v laventinske litanije pa je uvrstil vzklik »Kraljica presvetega rožnega venca – prosi za nas!«. Papež Pij X. je leta 1913 razglasil 7 okrober za praznik Roženvenske Matere Božje. Cistercijanski opat Maksimiljan File je v pridigi na praznik Roženvenske Matere Božje na Brezjah leta 2024 povedal: »Ko namreč molimo rožni venec, nas Marija z nežno, materinsko ljubeznijo vodi k vedno globljemu vstopanju v življenje njenega sina, v tiste odrešenjske dogodke, v katerih se srečujemo z Božjo ljubeznijo in usmiljenjem. Ko se z ljubeznijo spominjamo skrivnosti njenega življenja, oznanjevanja, smrti in vstajenja, nas ona nežno vodi v globine Jezusove ljubezni do nas.«  
Na Brezjah je oktober poseben mesec ne le zaradi rožnovenske pobožnosti, ampak tudi zaradi spomina na sv. Frančiška, katerega smrti se spominjamo v začetku meseca. Sveti Frančišek je umrl 3. oktobra 1226. Tri leta pred svojo smrtjo je v Grecciu postavil prve žive jaslice. Replika freske iz Greccia, ki prikazuje dogajanje ob prvih jaslih, se nahaja tudi v Muzeju jaslic na Brezjah in zaznamuje začetek ljudske pobožnosti postavljanja jaslic. Frančiškani na Brezjah vsako leto, v spomin na Frančiškov odhod v večnost, obhajajo slovesni transitus, spomina duhovnega prehoda od sveta k nebeškemu očetu.