Mozaik je umetniško delo, sestavljeno iz majhnih koščkov kamna, stekla, opek in drugih materialov, ki skupaj predstavljajo celoto. Najstarejši znani mozaik je bil najden v templju Abri v Mezopotamiji iz tretjega tisočletja pred našim štetjem. Sestavljen je iz barvnih kamnov, školjk in slonovine.
Mozaiki so bili močno razširjeni v času antike tako v Grčiji, kot v Rimu. Pojavljali so se v zgodnjekrščanskih krstilnicah in cerkvah. Med 6. in 15. stoletjem je mozaična umetnost cvetela v Bizantinskem cesarstvu od koder se je razširila tudi v Beneško republiko. V 6. stoletju je postala Ravena, glavno bizantinsko mesto v današnji Italiji, središče izdelovanja mozaikov. Bera ustvarjalcev je bila velika, a je le malo mozaikov preživelo ikonoklastično uničenje v 8. stoletju. V tem obdobju so bili figuralni mozaiki dojemani kot tisto, kar se malikuje, in jih je bilo potrebno uničiti. V tem obdobju so cerkve krasili navadni zlati mozaiki z enim velikim križem v apsidi. Po koncu ikonoklazma je sledilo obdobje, v katerem se je mozaična umetnost razcvetela v vsej polnosti.
V renesansi je navdušenje nad mozaično umetnostjo upadlo, a so se ga kljub vsemu posluževali posamezni umetniki in ni bil popolnoma pozabljen. Mozaiki danes lahko najdemo ne le v krščanskih cerkvah, ampak pogosto tudi v islamski umetnosti in pri Judih.
Muzej jaslic Brezje hrani mozaik, ki nosi ime
Mozaik slovenski božič. Leta 2017 ga je ustvaril Franc Firm iz Litije. Mozaik je narejen iz 15 različnih vrst semen: semena koruze, pšenice, pire, ržike, ajde, ajdove kaše, prosene kaše, modrega maka, sončnice, popra, gorjušice, šipka, leče, koriandra in ričeta. Večino seme je avtor pridelal na lastnih poljih, njihova barva pa je popolnoma naravna, saj ne uporablja ojačevalcev barve. Za dela pa je Firm porabil 140 ur. Franc Firm izdeluje mozaike v prostem času. Vsako leto ustvari en mozaik in ga prinese v domačo cerkev na zahvalno nedeljo. Ustvaril je že obilo mozaičnih upodobitev od Marije Pomagaj iz Brezij, do blaženega škofa Antona Volka in druge. Navdih za izdelavo takšnih mozaikov je dobil na ekskurziji v Nemčijo. Tam so videli, da imajo v Otterswangu na jugu Nemčije navado okraševanje cerkva s podobami iz semen na zahvalno nedeljo.
Mozaik slovenski božič prikazuje obisk pastirčkov pri sveti družini. Dogajanje je postavljeno v hlev. Jezus leži povit v belo oblačilo na slami v jaslih. Na levi stoji Jožef z razprtimi rokami, na desni pa sedi Marija, ki ima sklenjene roke v molitveno držo. Marija ima oblečeno modro preganjalo in rdečo obleko. Jožef pa ima na sebi zeleno-sivo obleko ter rdeče pregrinjalo. Iz leve strani v hlev vstopa pet pastirjev. Trije odrasli in dva otroka. Zdi se, da otroka prinašata Jezusu darila. Eden od pastirjev v rokah drži jagnje. Z njimi v prostor vstopa tudi ovca. Pastirji so oblečeni v pisana preprosta oblačila prepasana s pasom. Eden ima na hrbtu oprtan koš, ki je napolnjen s tovorom. Preko ramen pa ima obešeno torbo. Jaslice iz semen si lahko ogledate v Muzeju jaslic Brezje v prvi sobi.
