Gospodovo razglašenje - Sveti Trije Kralji
Ko se je rodil Jezus, so z Vzhoda prišli modri, da bi se mu poklonili. O njih ne vemo veliko. Iz izročila sklepamo predvsem to, da so bili predstavniki drugih narodov in drugih ver. Božja beseda pa nam razodeva njihovo globlje bistvo: bili so iskreni iskalci resnice. V svojih preučevanjih so naleteli na nezmotljiva znamenja, ki so jim hrepeneče sledili, ne da bi vedeli, kam jih bodo pripeljala. Ko so se znašli pred Detetom, so se mu poklonili. Sprejeli so resnico v vsej njeni preprostosti – ponižno in zaupljivo.
Cerkveni praznik Svetih Treh Kraljev sodi v božični čas. Ponekod ga imenujejo tudi tretji božič, večer pred njim pa tretji sveti večer.
Poimenovanje praznika pravzaprav ni povsem natančno, saj Cerkev ne slavi treh kraljev, temveč Gospodovo razglašenje ali epifanijo (iz grške besede epipháneia, ki pomeni »pojavití se«, »razodeti se«). Epifanija zajema tri dogodke, v katerih se razodene Kristusovo božanstvo: poklonitev modrih z Vzhoda, Jezusov krst v Jordanu in čudež pri svatbi v Kani Galilejski.
Po Matejevem evangeliju so modri prišli z Vzhoda v Jeruzalem, da bi se poklonili novorojenemu Jezusu. Vodila jih je zvezda – betlehemska zvezda. Evangeljsko pripoved, ki jo leto za letom poslušamo pri praznični maši, je ljudska domišljija skozi stoletja dopolnjevala ter pesniško olepšala.
Modri so Detetu darovali tri darove: zlato, kadilo in miro. Zlato pomeni priznanje Kristusa za kralja, kadilo čaščenje njegovega božanstva, mira pa priznanje njegovega učlovečenja in trpljenja.
Večer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer. Na Slovenskem je takrat v navadi kropljenje prostorov z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom, na vhodna vrata pa se napiše: 20 + C + M + B + 26.
Te črke so začetnice latinskega blagoslova Christus mansionem benedicat – »Kristus naj blagoslovi prebivališče«.
Modri z Vzhoda nas učijo, da je mogoče kreniti od zelo daleč, da bi prišli do Jezusa. Pred njim spoznajo, da Bog, kakor s suvereno modrostjo vodi tok zvezd, vodi tudi tok zgodovine: ponižuje mogočne in povišuje ponižne.
Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji gredo k nam!
Koledovanje je običaj, ki poteka v času od 24. decembra do 6. januarja, vendar ni bilo vedno tako. Sam običaj namreč izvira iz rimskih časov in je precej starejši od krščanstva. Kalendae Januariae, kot se je koledovanje takrat imenovalo, so bili poganski obhodi rajnikov ob novem letu. Rimski meščani so na prvi dan novega leta v sprevodih hodili po mestu, ob tem so peli in plesali.
Krščanstvo je koledovanje prevzelo in ga postavilo v čas med Božičem in praznikom Svetih Treh Kraljev. V tem času so po slovenskih vaseh hodili božični koledniki, ki so v različnih pokrajinah dobili različna imena, na primer: svetoštefanjski koledniki, tepežkarji, bohinjski otepovci, novoletni koledniki in trikraljevski koledniki. V vseh primerih pa je šlo za mlade fante, godce, ki so hodili od hiše do hiše in prepevali kolednice. Ko so odpeli, so dobili darove, ki so jih ob koncu koledovanja skupaj pojedli in popili.
Ob prihodu Svetih Treh Kraljev v naše jaslice se zazrimo vase. Prosimo Boga za modrost, da bomo znali prepoznati njegova znamenja v svetu, ter za ponižnost, da jih bomo sprejeli in se mu poklonili.
Pripravila: Urša Vehovec
